na vrh

Vir: Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

Vrste embalaže in embalažnih materialov

Embalaža je nepogrešljiv del skoraj vsakega izdelka. O tem smo že pisali v prejšnjem zapisu, v tem pa vam želimo na praktičnih primerih predstaviti vrste embalaže in embalažnih materialov. Marsikdo izmed nas ob besedi embalaža najprej pomisli le na primarno embalažo, v katero je izdelek zapakiran na prodajni polici, pozabljamo pa na embalažo, ki je bila pomembna na poti izdelka od proizvajalca do kupca.

 

Primarna, sekundarna in terciarna embalaža

Da si boste lažje predstavljali, na kaj vse se pojem embalaže nanaša, v nadaljevanju predstavljamo praktične primere embalaže. Poznamo tri vrste embalaže oziroma embalažnih elementov:

  1. Primarna ali prodajna embalaža ščiti oziroma obdaja osnovno enoto izdelka. Sem spadajo na primer kozarci, vrečke, konzerve, steklenice, plastenke, škatle, sklede, tube, posode ali druga podobna embalaža s sestavnimi deli. Namenjena je potrošniku na mestu nakupa, izdelek pa varuje pred zunanjimi vplivi oziroma ima pomembno funkcijo ob nakupu izdelka.
  2. Sekundarna ali skupinska embalaža* so folije, škatle in podobni ovoji ali druga embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali drži skupaj večje število osnovnih prodajnih enot isto- ali raznovrstnega blaga. Pri tem ni pomembno, ali je bila embalaža skupaj z blagom prodana končnemu uporabniku oz. potrošniku ali je odstranjena na mestu nakupa in ima samo logistično vrednost.
  3. Terciarna ali transportna embalaža** so sodi, zaboji, ročke, vreče, palete, škatle ali druga embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali drži skupaj večjo količino osnovnih prodajnih enot blaga v prodajni ali skupinski embalaži ter olajša ravnanje in prevoz blaga ter varuje blago pred poškodbami na distribucijski poti izdelka.

Pozor, embalaža so tudi nosilne (trgovinske) vrečke, torbe, škatle, papirnate vrečke, kartoni za pice, ovojni papir ipd., ki se običajno polnijo na prodajnem mestu.

 

Vrste embalažnih materialov

Embalaža je lahko izdelana iz različnih materialov, ki so po sestavi podobni, po obliki in namembnosti pa se razlikujejo. Pri pakiranju enega izdelka se tako med sabo povezujejo različni materiali, ki so namenjeni bodisi primarni bodisi sekundarni in terciarni embalaži.

Materiale delimo v naslednje skupine:

  • papir in karton (kot so papirnate vrečke, kartonski ovitki, zavijalni papir, škatle, podloge za pecivo, krožniki, kozarci, etikete, nalepke);
  • plastika, razen PVC-ja (v obliki plastenk, skled, tub, kanglic, škatlic za sladice, ovitkov, plastičnih gajbic oziroma zabojnikov, cvetličnih loncev, namenjenih transportu, obešalnikov za obleke, ki se prodajajo naprej, plastičnih kapsul za napitke);
  • PVC (ovojna folija, vrečke, PVC-ovitki);
  • les (transportne palete, lesene gajbice);
  • železo in jeklo (v obliki žebljev, jeklenk za polnjenje plinov, pokrovčkov in drugih podpornih materialov, kot so sponke, mlinčki ipd.);
  • aluminij (predvsem v obliki pločevink, aluminijaste folije, aluminijastih kapsul za napitke);
  • steklo (steklenice in stekleni kozarci);
  • kompoziti (ločeno po vrsti materiala, glede na maso, ki prevladuje v kompozitu);
  • drugo (keramika, tekstil v obliki trakov in nosljivih torb ipd.).

 

Embalažo z ločevanjem vračamo v krožno gospodarstvo

Embalažo iz istovrstnih materialov se obdeluje in predeluje na posebne načine ter potem v obliki surovin za nadaljnjo uporabo vrača v krožno gospodarstvo. Zato je ključno, da se tako podjetja kot kupci zavedamo pomena ločevanja embalaže in pravilnega razporejanja med odpadke glede na vrsto embalažnega materiala. Samo tako se zagotavlja racionalno in vzdržno izrabo virov, ki so z vidika naših potreb omejeni.

Ekipa Interserohovih izkušenih svetovalcev podjetjem pomaga pri vseh izzivih vključitve v sistem za ravnanje z odpadno embalažo ter ureditvi zakonskih obveznosti, ki jim bodo z novo uredbo zavezani vsi embalažerji. Skupaj delamo dobro!

Nazaj